Šaljiva
Oglas: študent matematike integriram za sendvič.
Psyche vs Physique. Poba iz stripa na koncu našteva Perrinova števila, podobna Fibonaccijevim in določena rekurzivno: P(n) = P(n-2) + P(n-3) in z začetnimi pogoji P(0) = 3, P(1) = 0, P(2) = 2. Naslednja števila so potem 3, 2, 5, 5, 7 … Koliko je limita razmerja sosednjih členov, ko gre n v neskončnost? Izraža se s plastično konstanto, ki ima sila zanimive lastnosti … več: Plastic Constant – MathWorld.
(Neprevedljivo iz angleščine.) Why do you rarely find mathematicians spending time at the beach? – Because they have sine and cosine to get a tan and don’t need the sun!
Matematik je sit matematike pa se nameri, da bo postal gasilec. Gre v gasilski dom, kjer mu mojster reče, “videt si v redu, radi bi te imeli med nami, ampak prvo te moram preskusiti.” Gresta ven, kjer so koš za smeti, pipa in cev. “Prav,” začne mojster, “vidiš, da koš gori, kaj boš naredil?” – “Priključil bom cev, prižgal vodo in pogasil ogenj,” odvrne matematik. – “Odlično,” odvrne mojster, “obvladaš. Še to: recimo, da koš ne gori, kaj boš naredil potem?” Matematika novo vprašanje zbega, nakar se mu posveti: “Koš zažgem!” – “Kaaj?,” zalaja mojter, “kaj si zmešan, zakaj bi zažgal koš?” – “Ja,” pojasni matematik, “tako bi problem skrčil na tistega, ki sem ga že ugnal.”
Različica spodnje šale: Biolog, statistik, matematik in programer so šli – tako pravijo – na safari v Afriko. Peljejo se po savani, postojijo in razgledajo z daljnogledi. Biolog zavpije: “poglejte tisto čredo zeber!, tam v sredini, bela zebra! Fantastično!! Da obstaja čisto bela zebra. Saj bomo še slavni.” – “No, no,” ga skuša umiriti statistik, “vemo, da je ena zebra bela, pa kaj.” – “Pravzaprav,” se vmeša matematik, “vemo le, da eksistira zebra, ki je bela vsaj na eni strani.” – “Joj,” zagodrnja programer, “poseben primer in to kakšen.”
Astronom, fizik in matematik so bili – tako pravijo – na počitnicah na Škotskem. Iz okna na vlaku zagledajo sredi livade črno ovco. “Zanimivo,” poreče astronom, “škotske ovce so črne!” – “Ni nujno,” odvrne fizik, “nekatere škotske ovce so črne!” – “Kolega,” se počasi vmeša matematik, “bodimo previdni: tu eksistira vsaj eno polje, kjer je vsaj ena ovca črna na vsaj eni strani.”
Odgovor na spodnjo šalo: V lokalu sedijo funkcije in se pogovarjajo (kako hitro grejo v neskočnosti proti nič ipd.) Kar naenkrat pa ena zavpije, “bežite!, diferencialni operator prihaja.” Vse se poskrijejo pod mizo, le eksponentna funkcija hladnokrvno obsedi. Pristopi k njej derivativ pa poreče, “hej, ti, kaj se me nič ne bojiš?” – “Nak, jaz sem e na iks,” mirno odvrne funkcija. – “Ha, kdo je pa rekel, da odvajam po iksu?”
En matematik je znorel, ko je mislil, da je diferencialni operator. Dajo ga v psihiatrično bolnišnico, kjer hodi naokrog in terorizira bolnike z operacijo, “odvajam te!” – Sprejmejo novega pacienta, ki ga naš matematik urno obkolje in mu hoče spremeniti obliko, “odvajam te!”, novi pacient pa nič. Začuden, matematik postoji, močneje uperi oči in ponovi, bolj razločno in na glas, “odvajam te!” Drugi nič. To ga spravi iz tira, da zavpije na ves glas, “ODVAAJAAM TEE!!” Spet nič. Mirni vrne flegmatičen pogled, “ti kar, kolikor ti paše. Jaz sem e na iks.” (Še seksološka različica v angleščini.)
“Ti imaš rajši matematiko kot mene!” – “To seveda ni res, tebe imam veliko rajši.” – “Dokaži!” – “Poglej, naj bo R množica vseh meni ljubih stvari …”
Dilema je lema z dvema rešitvama.
Algebra postaja v moderni matematiki vse bolj pomembna. Števila bodo kmalu simbolna.
V topološkem peklu točijo pivo iz Kleinove steklenice.
Matematik v Afriki lovi leva. Enega zapazi, se mu prikrade v bližino, okrog postavi ograjo pa definira: “Naj bo tole zunanjost.”
Povodenj je mimo. Noet barko varno pripelje v pristan in spusti živali, “pojdite in se množite.” Čez nekaj časa gre Noet naokrog in vidi, da je živalim lepo in da jih je zmerom več. Le par kač ima problem. “Kaj je narobe?” – “Poišči nama gozd, tam bi rada živela.” Noet uboga in najde lep gaj. Čez nekaj časa gre na obisk. Povsod same majhne kače. “Vse lepo in prav, ampak čemu drevesa pa gozd?” – “Ne moreva se množiti, znava le seštevati, zato rabiva log.”
Matematik je v bistvu stroj, ki pretvarja kavo v dokaze.
Naj bo epsilon manjši od nič…
Kako se razlikuje doktorat iz matematike od, recimo, ene velike pice? Velika pica lahko nahrani štiričlansko družino… (Več: Brezposelni doktorji znanosti, Mladina 9.9.2006.)
Realno življenje je za matematika poseben primer.
Življenje je kompleksno, ima realne in imaginarne komponente. (Ali: življenje je pasje samo v realnem, ne pa v imaginarnem ali s kvaternioni, kaj šele z oktanioni itn. – Vir: JaKovi službeni aforizmi 4.1.2007.)
Matematik in filozof sta skromna, matematik rabi za svoje delo zgolj papir, svinčnik in koš za smeti. Filozof ne rabi niti koša.
