1001 FILM

Pravijo, da če pride zvečer pod oblačni pokrov sonce in posije, je zagotovljen lep naslednji dan. In vremenska napoved res kaže na to. Jutri me čez dan ni za računalnikom, jok da me ni. Ker je prejle rahlo padalo, se je na obzorju spet zrisal farbovit lok, ki me je spomnil na lanska julij-avgust, ko se je nad mestom uklonila krasna mavrica, ki me je navdušila za moj prvi naravoslovni zapis na Vesti: Fiziko v času mavric.

Verjamem, da je marsikomu uspel boljši dežni lok. In upam, da komentira povezavo do fotografije ali pa jih najdem sam kaj.

Lahko pa povem, o čem bo šel moj naslednji zapis na Vesti. Pred leti sem bil v Londonu, kjer sem šel v naravoslovni muzej, ki je bil prevelik, da bi si ga v dveh dneh zadovoljivo ogledal. Zato sem se tretji dan vrnil tudi za fotografsko razstavo pred njim in z naslovom The Earth from the Air — Yanna Arthusa-Bertranda. Potem je šla ta razstava, vemo, tudi v ljubljanski Tivoli in Jakopičev drevored, ki je, moram reči, bolj luštna lokacija od tiste v Londonu. Potem se spomnim v Tivoliju razstave panoramskih fotografij Matjaža Krivica. Letos pa je ravno te dni tam razstava Živi (Alive). Danes sem preštudiral še nekaj fotografij. Prišel sem že do 74., manjka mi jih še ene 15. Fotografije so razstavljene pod sloganom:

Nič ni bolj globoko človeškega kot zavedati se, da jutri pride nov dan in da lahko nekaj dobrega storim zanj.

Razstavo in panoje jemljem resno in tako vneto razmišljam, koliko soli je v zgornji misli. Poročam. Spodaj lepim še dva foto-utrinka. Vidimo, da je bilo danes kar obljudeno. No, vsaj dokler je občasno pokukavalo sonce. Nakar je zagrmelo in se je občinstvo zdesetkalo in tudi sam sem počasi pritisnil na pedala in prišel domov ob prvi konkretni kaplji. :)

 

Objavljeno v Sobota, 29. marec 2008 ob 18:57 in zapisano pod 5 minut za fiziko. Komentarjem lahko sledite preko RSS 2.0 vira. Komentirajte, ali pa sledite komentarjem preko trackback s svoje strani.