Oskarji 2008 - igen
Igen /i-jen/ je švedsko za angleški again, torej po naše še enkrat — rad bi še nekaj napisal o letošnjih oskarjih. Tudi zato ker sem si vmes pogledal še enega glavnih nagrajencev THERE WILL BE BLOOD. Ampak eni so poročali takole (vir):
… Skoraj praznih rok odhaja tudi film Tekla bo kri … z osmimi nominacijami, prejel pa je le dva kipca za …
Tega se lahko domislijo možgani, ki ne ločijo med oskarji za glavno in stransko vlogo in med fotografijo in kostumi. Ali med kvaliteto in kvantiteto. Lokoti. Ni jih pri Delu, kjer so “le” dali v narekovaje … Pa film? Mega. Ampak nenavaden, je to en nenavaden film! Ničesar podobnega nisem videl hollywoodskega z letnico 1969+. Prvih petnajst ali nekaj minut nič dialoga, nakar mi še kar nekaj časa ni jasno, zakaj takšno navdušenje nad filmom. THERE WILL BE HYPE? Ampak, ampak, ampak. Po prvi polovici dobi silovit moment, psihologija protagonista se mi dobro izriše in pojasni vse za nazaj. Glasba nenavadna, ampak učinkovita (in nenagrajena — po mojem edini kiks na oskarjih). Spomni me na Kubrickovo Odisejo 2001 in podloženega Ligetija. Daniela Day Lewisa — pa naravnost zasovražim. No, moram prav zapisati: zasovražim seveda njegovega Daniela Plainviewja, ki v prvem kadru koplje za žlahtno kovino, nakar naleti na črno zlato.
Sledi vzpon naftnega mogotca, ki pri tem potepta, kar mu pride na pot. Sploh je protagonist nenehno z nekom v konfliktu, bodisi z bližnjimi ali s tekmeci. Največji je trk s krščansko vero — poleg nafte drugim največjim ameriškim “izvoznim produktom”, njihovo drugo največjo obsesijo. Ta praska je imenitno prikazana, z njo se film zaključi in požanje večino moje hvale. Konec me spet spomni na Kubricka, tokrat na Shining in ravsanje med Jackom in Wendy (s kijem v roki) na stopnicah dnevne sobe. Podobna scenografija in atmosfera. Poleg nafte in vere je ob strani še družinska drama, ki je prav tako dobro uprizorjena. Skupaj en hud psihološki triler. Drugače ni v filmu ničesar drugega … Aja, ni dovolj? Peter Kolšek z Dela je film videl na Berlinalu in takrat povedal:
… film velikih epskih razsežnosti … velika predstava o malem, uspešnem in moralno zanemarjenem posamezniku — to je pa tudi vse.
Loko? Pa na Delu jih ni. Tuje filme tam ocenjuje Simon Popek in po mojem piše imenitne kritike, najboljše pri nas, zadnjič pa je bil dvoumen pri filmu Ni prostora za starce, drugem veleoskarjevcu. Še vedno ne vem, ali mu je film všeč ali ne in ali ga priporoča (prva ura je maestralna, Coenova nepremagljiva) ali ne (en najbolj precenjenih filmov, klepetavi in trivialni hudobec Čigurh). No, presodite sami:
Moram pa še enkrat reči, da imam ocene Simona Popka zelo rad — ljubim njegovo pisano besedo! — in jih vselej večkrat preberem — kakšni stavki, človek! — in tudi zgornjo oceno bom še bral in verjamem, da mi bo enkrat bolj jasna … Rekel sem, da moram reči še kaj o oskarjih. V naši blogosferi je bilo o njih — vsaj tehniško — napisano veliko. Po svoje zanimivi so zadnji zapisi Irene sirene, ki bo še ves teden oskarjevska. Deklič je specializiran za embalažo in ima zares oko sokolovo, med traktati o sprehajanju po preprogah pa zapiše kaj bistrega ne o pričeskah. Vredno prečekirati in poiskati dobre utrinke — sploh v prvem zapisu po oskarjih. Potem je tu blog IN OSKARJA DOBI …, ki je povsem oskarjevski in mi je všeč zato, ker ima avtor za povedati dosti svojega — očitno mu ni neprijetno imeti lastnega mnenja, bravo. Verjamem, da je samo v Sloveniji napisanega še dosti; pa seveda ne gre spregledati Iztoka Gartnerja. Ampak na koncu šteje lastni vtis. Svojega sem predstavil pred dnevi, vi pa le razvijte vašega, edino tako je prav — prav? in ne pustite, da vam Delo ali kdorkoli soli pamet. A spoštljivo do nelokotov seve.
28. februar 2008 ob 09:03
jaz imam tudi najraje Popkove kritike, samo njegove preberem v celoti, pa mogoče Štefančiča, ker pač zna zabavati. Ampak Popka jemljem bolj resno. :)
28. februar 2008 ob 09:06
Gledano iz stališča ljubitelja filma me filmska kritika me ne gane kaj dosti. Kaj si o filmu misli Popek je zame pomembno kot lanski sneg.
Iskanje lukenj in analiziranje filma-seciranje na šnite- od minute do minute v celovitem, umetniškem delu je za moje pojme bedarija. Izgleda mi nekako tako, kot bi nekdo rekel da je slika Mona Lise lepa na pogled, da pa je slikar v ozadju narisal dolgočasno pokrajino in napačen svetlobni kontrast ali pa izbiro barv itd itd. Koga to briga?
Takšno kritiko naj si popek vtakne v rit saj jo je očitno napisal- svojemu fohu enakim, torej filmskim kritikom v vednost , oziroma samo sebi v namen jaz pa se grem z njegovo informacijo vred lahko slikat k foto Pavliju.
Se opravičujem ampak jaz ne rabim atomske fizike in od tega nimam nič.
In potem naj se ljubitelji filma po teh zmazkih odločamo kaj si bomo ogledali? Malo morgen.
Za navadno rajo pa… ogledal sem si oba…in ob there will be blood smo družno familiarno zehali, osebno pa me je celo zmanjkalo nekje pri nesreči, ko sin glavnega igralca ogluši ali nekaj takega in še dolgo sem zdržal. O tem torej ne morem povedati kaj dosti…ali pač?
Ni prostora za starce pa me je držal pri ekranu do konca in bil sem zadovoljen kot že dolgo ne…
Skratka želim-o si bolj strnjene kritike v smislu DA- NE in nič več
Pa brez zamere.
28. februar 2008 ob 11:32
Nerodno sem zapisal, da Akademija ni nagradila glasbe filma THERE WILL BE BLOOD. Natančneje je ni niti nominirana. Ne morem verjeti, da se je to zgodilo.
@Muki: sam bi torej rekel DA tudi za Kri. V njej sem videl prav vse, kar mi je “na” Ameriki všeč in kar mi ni — prikazano izvirno, ampak vseeno ne s pretežkimi metaforami. Je pa film bolj umetniški kot Starci, ja …
28. februar 2008 ob 12:24
Pa sej vsak film najde svojo gledalsko populacijo, magari nišo in tudi Kri jo bo našla, čeprav pomoje raja v kino ravno nebo drla. ….bolj umetniški… hja… realtivno relativno…okej.
Dasiravno kompetentna javnost najde konsenz o določenem delu je vedno več ali manj pod vplivon “No.1 poznavalskih gurujev”, ki diktirajo okus in nemalokrat le zadovoljujejo tuje lobistične želje. Še vedno imam raje glas ljudstva.
28. februar 2008 ob 12:42
> Takšno kritiko naj si popek vtakne v rit saj jo je očitno napisal - svojemu fohu enakim, torej filmskim kritikom v vednost , oziroma samo sebi v namen jaz pa se grem z njegovo informacijo vred lahko slikat k foto Pavliju.
@Muki: duhovit zadnji stavek! :) ni mi pa blizu tvoje razmišljanje, ker kaj, po tvoje je takisto vseeno, kaj želi pisatelj povedati v kaki knjigi? Tam tudi razvija na dolgo, secira ideje … Nikakor ne mislim, da bi Popki pisali ocene samo za svoje kolege - filmske ocenjevalce. Pišejo vsaj še zame — in za vse druge, ki si po mojem mnenju želijo premišljenega vpogleda v umetnino. Pa kaj ti govorim te stvari? … :)
Z zadnjo idejo tvojega drugega komentarja soglašam: mnenje močno oblikujejo “guruji”, čeprav opozarjam na dva kar različna si primera: filmi Michaela Baya so izjemno popularni in obenem popljuvani od kritikov, film Atonement pa je za kake guruje drek, za druge zlato. (Ampak je Kosovel rekel, kako že? he he.)
28. februar 2008 ob 13:23
Ma nevem…pa sej ni moj namen v nič dajati kritiko, mogoče je tko izpadlo… Hočem samo povedat, da se mi vse prevečkrat zdi, da kritiki zadeve že preveč abstraktno interpretirate.
O knjigah…Prevečkrat se v zapisanem išče neke globje smisle in visoke resnice, ki naj bi bile skrite v besedilu, ki se ne bere od črke do črke, tako kot je bilo zapisano.
Če je nekdo zapisal, da… je črna ptica priletela… je skoraj nemogoče dojeti, da je dejansko priletel črn ptič. In zdaj bodo kritiki vzeli čarobne krogle in razkrili dejanske misli? Po možnosti še vsak po svoje? Menda se mora avtorjem prav smešno zdet, če že ne bedasto.
Spominja me na Forrest Gumpa, ko se je na dolgi ravni cesti ustavil in se obrnil proti zasledujočim častilcem…in so rekli tiho tiho govoril bo…pa je rekel… dost mam domov grem…
28. februar 2008 ob 15:02
:) Okej, ampak Popek je daleč od “razlaganja črne ptice”. Po mojem ima za povedati veliko oprijemljivega, ne prodaja megle.
Forest Gump je pa film, poln zabavnih primerov, ja. “Shit happens.” Nedavno sem videl film ART SCHOOL CONFIDENTIAL, kjer so tudi imenitni primeri.
28. februar 2008 ob 18:40
Eh, kritike… Sam jih redko, res redko preberem. Morda kakšnega Popka, Štefančiča sicer redno, a le zato, ker Mladina češče prihaja v nabiralnik. Rad pa berem njegove knjige. Uf, moram prebrati Popkovo knjigo o Kubricku, pravijo, da je super…?
Ne vem, tale kritika Starcev mi veliko ne pove. Tudi jaz bi rad prebral jasni Da ali Ne. No, ravno k Pavliju se pa ne bi šel slikati…