Branko Gradišnik: Strogo zaupno o Sloveniji

Naslovno delo je iz dveh ‘tomov’, ne prav zajetnih kosov: Glave in Repa Vojvodine Kranjske. Nedavno je knjigi (200 + 240 strani) založil UMco (urednik Samo Rugelj) v zbirki Harlekin, zbirki humorne besede. Gre torej za humoristično pisanje. In to prav dobro. Brez težav se kosa s Tremi možmi v čolnu (da o psu niti ne govorimo) J. J. Klapke. Gradišniku uspe domala iz vsakega odstavka sčarati dober vic. Izpolni osnovni cilj (humornosti). Nerodno uperjena kritika Karla Megliča (spodaj) izveni medlo.

Naslov namiguje na Valvazorja in Gradišnikova prejšna opisovanja Irske in Sicilije, ampak knjiga ni potopis, marveč izbran popis - tistega slovenskega, kar je Gradišnik sam izkusil (opis v Bukli). In izkusil je mnogo. Povsod dobro ve, o čem piše. Vse izživeto, suvereno. Pa obrnjeno na zabavno. Šaljenje na lasten račun - najplemenitejši humor.

V časopisu Delo je bilo troje komentarjev: Hederihova ocena, Megličev odziv nanjo in Rugljev odziv na slednjega [1, 2, 3]. Da se iz naslovov približno razbrati, o čem kdo piše. Za moj okus preveč ostro in napeto. Ampak če se Megliču in Ruglju da obmetavati z materialom iz njunih ‘njač’, pa naj se. Sicer mi zadostuje prva ocena, tudi strinjam se z njo.

— intermezzo —

Kdo je Branko Gradišnik? Mogočih je več odgovorov:

  • Letnik 1951.
  • Sin Janeza Gradišnika (pomemben prevajalec, r. 1917, prevajal Hesseja, Hemingwaya, denimo Starca in morje),
  • Tudi sam pisatelj in prevajalec. Mlajšim je znan po Gospodarju prstanov J. R. R. Tolkiena in zadnjemu Harryju Potterju J. K. Rowling (Polkrvni princ). Na nobenega od teh prevodov ni posebej ponosen, tudi zato ne, ker sta naletela na veliko načelno neodobravanje. Pri Tolkienu je prišel trdo navzkriž z njegovimi smrtnjaškimi privrženci [4]. Prišlo je do pravega spopada - prevajalca proti nevednim otrokom, mislim sam. Prevod je remek delo, kritike težko razumljive pa tudi resno vzete. No, Gradišnik ima v boljšem spominu prevajanja nekaterih drugih del, npr. Dedičev Williama Goldinga, za katere pravi, da so pomembni [5]. Zanimiva je njegova izjava, “da odrasli tako rekoč po definiciji ne berejo fikcije.” Takšno branje je eskapistično početje. Blagor njemu, da je bral Tolkiena za službo!
  • Dvakrat poročen in oče štirih otrok. Svojo (drugo) ženo ima rad tako ali še bolj kot prvi dan. Sicer naj bi bil utrudljiv sogovornik. Sam se pošteno utrudim že ob branju njegovih zapisov in intervjuvov. Lep vpogled v dušo in delo Branka Gradišnika odstira intervju v Oni [6].
  • Ozdravljen alkoholik in nevrotik. Znana sta njegovo prijateljevanje s pivci Nove revije in njihovo razočaranje nad njegovo abstinenco. Izjavo, “da so mu nekateri fantje zelo zamerili, ko je nehal piti,” je Mladina ilustrirala v Izjavo tedna 23.8.2004:

branko1c.jpg

Svoje stanovsko društvo si dobro sposodi v poglavju Življenski slog - Praznovanja (II, str. 165), kjer prepiše neko novoletno obvestilo:

Če imate še kaj prostora v zmrzovalniku ali v kakšni večji steklenici, Vas bo morda zanimalo: v nekaterih predelih Slovenije je namreč mogoče dobiti prvovrstno in hkrati poceni svinjino (po 300 sit živa teža = 30.000 sit za 100 kg), tudi jagnjetino, vino (cena enega litra vrhunskega prleškega vina je recimo okrog 270 do 300 sit - v ljubljanskih lokalih je to cena enega ‘špricerja’) in še kaj. V ta namen bi se lahko organizirali (po dva ali več) in si zagotovili potrebne zaloge. Pokličie. Lep pozdrav,

Vlado Žabot, predsednik DSP

— konec intermezza —

Strogo zaupno o Sloveniji od strani do strani vendarle izgublja na zabavnosti, a ne dosti. Medtem ko zabava, še uči. Imejmo lažji odnos do življenja, predlaga, take it easy. No, sam bi bil kajpak rad bolj samozavesten. Ampak tega ni na policah v trgovini. Bom moral še dosti delati na sebi. Čeprav zna Branko Gradišnik zapeči v zadnjici, zares navdihuje.

Drugi [oštevilčeni viri]:

  1. Darko Hederih. Lucidnost polihisteričnega blefsikona. Ocena dela, Delovi Književni listi 5.12.2006.
  2. Karel Meglič. Brez repa in glave o Sloveniji. Odziv na oceno, KL 12.12.2006.
  3. Samo Rugelj. Kdor lisjači, se sam znajde v njači! Odziv na odziv, KL 20.12.2006.
  4. Sneti. Gospodar Prstanov od A do Ž (Branko Gradišnik). Komentar v Jokerju št. 127, februar 2004.
  5. Spletni klepet na durih RTV Slovenija 16.2.2006.
  6. Moj problem je, da nisem guru. Intervju v Delovi prilogi Ona 4.4.2006.
 

8 komentarjev na “Branko Gradišnik: Strogo zaupno o Sloveniji”

  1. robert79 robert79 pravi:

    Jezika-slovenščine po nesreči sploh nisem omenil. Jezik je dober: lep, živ, varčen, gibek. Tako snov kot jezik sta mi bila všeč. Takšno čtivo bi si želel v srednji šoli.

  2. martin martin pravi:

    Postajaš najbolj priljubljen recenzent.

  3. Dajana Dajana pravi:

    Zelo dobro si to napisal. Všeč mi je, da malo dviguješ intelektualni nivo tu na Siolu! :))

  4. Branko Gradišnik pravi:

    Sem na voljo na arnesu.
    LP Branko

  5. robert79 robert79 pravi:

    Kul, sam recenzirani je našel ta blog (sprašujem se, kako - Google Alerts?) … Gospod Gradišnik, sem slišal, da pridete že spet živet v Ljubljano. Ali se bo dalo zmenit za kakšen spoznavni tek? Varianta Franceta Cokana, vsak v svojo smer za polovico časa pa sinhronizirano nazaj.

    No, Martin, teli zapisi seveda niso prave recenzije, marveč so bolj utrinki - zlepki urejenih misli. Rad zapisujem te reči. Nočem, da bi šla vaša pričakovanja predaleč.

  6. Jonas - Zapisi » Vzpenjača pravi:

    […] -Jonas Iz knjige Strogo zaupno o Sloveniji (↩)Fotoreporterji. One man band slovenskega novinarstva. “Če si že tam, pa še slikej in kej napiš!” (↩)Video je pa na mobilcih še zmeraj v koortzu, Canon Ixus rulz, še posebej, če ima stabilizacijo slike. In polno baterijo, jasno. (↩)Tega sem se zavedel šele kasneje: dva v eno smer, a če se že vozite z vzpenjačo, si vas dovolim na hitro profilirati: najbrž niste tip človeka, ki bi potem šel peš nazaj do mesta. Jaz tudi ne. (↩) Četrtek, 28. december 2006, zapisano v kategorijah Vsakdanjik […]

  7. 1001 FILM » Blog Arhiv » Središče sveta pravi:

    […] Debato pa naj zaključi Branko Gradišnik (Strogo zaupno o Sloveniji I, str. 18): Slovenija leži v popku Evrope, na stekališču štirih različnih geoloških svetov in podnebij … štiri največje jezikovne skupine … militantnih ideologij in ver … Vsakemu evropocentristu je povsem jasno, da je Slovenija geografsko središče sveta. Izračunali smo tudi natančno geosrediščno točko sveta znotraj same Slovenije. Označujemo jo s kratico GEOSS (= geografsko središče sveta), najdemo pa pri Vačah. […]

  8. Ko te zadane, ko si že zadet « V koš pravi:

    […] Ko te zadane, ko si že zadet Ravno ko očaran končujem z branjem Strogo zaupno o Sloveniji, zvem, da se je avtor začel aktivno zanimati za internet. Sicer pravi, da ga je k temu prignala avtorska nuja, ampak vsi vemo, da je to zgolj povod - internet je trenutno najbolj posebna žival v evolucijskem ciklu. Skupnost mu rade volje pomaga pri prvih korakih zunaj maternice realnega sveta, v kateri se tako dobro počuti, jaz pa bom pristavil svoj lonček v obliki tega zapisa, ki je mišljen izključno kot reklama. Tretji Newtonov zakon pravi (reklama bo namreč zaradi trackback-ov vzajemna), da se gibam po moralni meji, zato se lahko zatečem zgolj k svojemu optimizmu in se potrudim, da padem na pravo stran. Recimo tako, da g. Gradišnika ob morebitnem obisku V mojem košu poprosim, da poskusi prevesti najbolj neslovenijski izraz v tem zapisu. S tem bi se našemu jeziku odebelila denarnica in dobro bi končno nadvladalo. […]

Komentiraj